V Ljubljani je potekal dogodek, ki ga je organiziral Bloomberg Adria Slovenija, in to ni bil le še en tehnološki forum, temveč strateški oder, kjer se je razgrinjala vizija nove industrijske dobe. To dobo zaznamujeta dva močna megatrenda – umetna inteligenca in zeleni prehod, ki preoblikujeta gospodarstva, premikata geopolitična razmerja in na novo rišeta meje konkurenčnosti. Medtem ko prvega poganja eksponentni tehnološki napredek, drugega narekujejo nujne potrebe našega planeta. Skupaj ustvarjata novo paradigmo, ki bo določala, kdo bo vodil, kdo bo sledil in kdo bo izpadel iz igre.
Dogodek Bloomberg Adria Future Fusion Summit je Sloveniji in regiji nastavil ogledalo – a ne tisto, ki odseva sedanjost, temveč prihodnost. Pokazal je, kako umetna inteligenca in zeleni prehod že danes spreminjata gospodarstva, premikata razmerja moči med državami in odločata, kdo bo v prihodnosti med zmagovalci in kdo bo zaostal.
Slovenija in širša regija se nahajata pred edinstveno priložnostjo. S potrjenim projektom superračunalnika Vega 2, ki bo eden najzmogljivejših AI sistemov v Evropi, ter strateškimi partnerstvi, kot je sodelovanje s švicarskim Quantum Basel, imamo vse pogoje, da iz pasivnih opazovalcev postanemo aktivni soustvarjalci prihodnosti.
Švicarski model in slovenske ambicije
Strateški dialog je odprl Jan Mikolon, CTO za kvantno računalništvo in umetno inteligenco pri QuantumBasel. Predstavil je švicarski pristop k naprednim tehnologijam, ki se osredotoča na strateško gradnjo prihodnosti za naslednjih 50 let s pomočjo kvantnih tehnologij, UI in sistemskih inovacij. Poudaril je, da QuantumBasel ni zgolj tehnološki inkubator, temveč model prihodnosti, ki združuje infrastrukturo, kapital, izobraževanje in podjetništvo.
Kako zgraditi infrastrukturo, ki bo kos prihodnosti umetne inteligence?
V drugem panelu se je razprava osredotočila na konkretne izzive in priložnosti pri vzpostavitvi trajnostnega, energetsko učinkovitega in varnega okolja za razvoj naprednih AI rešitev v regiji.
Vesna Prodnik – Telekom Slovenije
»Mi želimo biti v celotnem ciklu, od razvoja do implementacije tehnologije. Naši projekti so zelo ciljani. Recimo raziskave na področju 6G. To bo kar velik preskok. Tehnologija bo zelo drugačna.«
Jure Remškar – Smart Com d.o.o.
»Mislim, da je 25 odstotkov (uspešnih projektov) v tem trenutku tisto, kar smo sposobni doseči. Ne infrastruktura ne energetika nista največja ovira. Premik v naši zavesti, v kulturi je po moje tisto, kar je ključno, da naredimo, da bodo projekti dosegli večjo stopnjo.«
Iztok Juvan – BE-terna
»Tehnologija je na voljo, zadostna infrastruktura, manjka pa po mojem mnenju volja in pripravljenosti za spremembo. Lahko govorimo o uspešno izvedenih digitalnih preobrazbah v zelo majhnem odstotku.« In dodal: »”Če naličimo pujsa, je še vedno pujs.«
Robert Božič, IBM Slovenija
»Novi računalniški center v Mariboru bo prinesel velike priložnosti za podjetja. Svet ni enopolaren, podjetja bodo lahko vzela odprtokodne rešitve in jih uporabila.«
Financiranje prihodnosti: kapital za inovacije v digitalnem svetu tveganj
Mag. Ksenija Klampfer, Ministrstvo za digitalno preobrazbo / Ministry of Digital Transformation
»Uvajanja AI smo postavili na tri stebre,« je pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. »Potrebujemo varno infrastrukturo – prvi steber, drugi steber je vzpostavitev strateških dokumentov, tretji pa so pilotni projekti. Želimo si, da bi ideje, ki nastanejo, lahko zelo hitro prišle na trg.«
Dr. Aleš Bošnjak, direktor, IZUM
»V treh letih bomo v Sloveniji zaposlili 145 raziskovalcev. Slovenija bo del širšega ekosistema v Evropi. K nam bodo prišli tuji raziskovalci, ki bodo sodelovali z domačimi raziskovalci.« Podjetja je pozval, naj izobrazijo zaposlene, saj so podjetja namreč tista, ki vedo, kaj potrebujejo: »Potrebujemo prepleteno akademsko sfero in gospodarstvo.«
Dr. Dragi Kocev, višji znanstveni sodelavec za tehnologije znanja, Jozef Stefan Institute
»Slovenija je zelo močna pri vesoljskih raziskavah. Slovenija je članica ESA, opazovanje okolja, opazovanje vesolja. Imamo zelo dober ekosistem raziskovalcev in podjetij. Drugo področje je biokemija, molekularna kemija, znanost o materialih. Sem optimističen za prihodnost Slovenije, imamo dobro infrastrukturo. Imamo znanje, sedaj lahko ‘divje’ raziskujemo na povsem novih področjih.«
Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je na Bloomberg Adria Future Fusion Summitu poudaril, da mora biti država hitra in fleksibilna. Po njegovih besedah se preboj v digitalno gospodarstvo ne začne zgolj z vlaganji v tehnologijo, temveč z vzpostavitvijo strateških pogojev, kot so infrastruktura, povezovanje in komunikacija. Dodal je, da imajo tovrstni forumi ključno vlogo pri spodbujanju dialoga in medsebojnega razumevanja.
»Država mora biti hitra in fleksibilna – ne toga kot doslej.«
Umetna inteligenca v poslovanju in strateška pozicija Slovenije
Peter Pavkovic, CEO podjetja UNISTAR Pro, je predstavil praktično uporabo AI v poslovanju: »Umetno inteligenco vpeljujemo v svoje lastne procese. S tem poenostavljamo upravljanje podjetja vsakodnevno. Poskušamo te enostavne procese, naloge, prepustiti umetni inteligenci oziroma avtomatizaciji.« Kot primer je navedel optimizacijo privezovanja ladij glede na tovor in distribucijo, s čimer se »pride do neke optimizacije časa in prostora, da se izboljšajo kapacitete.« Poudaril je, da lahko tehnologija pomaga optimalno izkoristiti obstoječo infrastrukturo.
Pavkovic je izpostavil tudi strateško pozicijo Slovenije: »Zavedati se moramo naše strateške pozicije Slovenije. Smo povezava med neko vzhodno regijo in zahodno Evropo, dostikrat se avtomatsko pozicioniramo v vzhodni del ali eks-Jugoslavijo in sami sebi postavimo omejitve. Tudi regija, sosede Avstrija, Italija, nenazadnje tudi Madžarksa od nas pričakujejo, da bomo znali učinkovito upravljati z infrastrukturo, ki jo imamo. Ker s tem bomo njim ponudili dodano vrednost in to konkretno pomeni našo dodano vrednost in tu lahko naredimo ekstra zaslužek oziroma ekstra dohodek na nacionalni ravni. Dajmo se pogovarjati, kako bi z umetno inteligenco spravili konkreten model, ki ga imamo na neki mikrolokaciji v Luki Koper, optimizirali tudi transport po železnici, cesti ali po letališču, če to želimo. Samo vedeti moramo, kakšne kapacitete imamo in kako to pametno razporediti.«
Pametna mobilnost in zelena energija: Motor regionalne rasti
Na dogodku je bil poudarek tudi na ključni vlogi pametne mobilnosti in zelene energije kot motorjev regionalne rasti. Evald Kranjčevič, izvršni direktor Proizvodnje energije, energetskih rešitev in mobilnosti pri Petrol Group, je izpostavil širjenje e-mobilnosti: »E-mobilnost je na pohodu, trenutno, če se ozrete na cesto, vidite, da jih je relativno malo število. A zagotovo z leti bo drugače, število električnih vozil bo bistveno večje. Trenutno gradimo infrastrukturo, vlagamo velika sredstva čez celo regijo in pričakujemo, da se bo to čez nekaj let obrestovalo. Verjamemo v e-mobilnost in nanjo vežemo z ostalimi dejavniki – baterijski hranilniki, o drugih sistemi, ki so pomembni, da to izkoristimo na najboljše možni način.«
Na Future Fusion Summitu je postalo jasno: tehnologija je pripravljena, ljudje imajo znanje, infrastruktura je v gradnji. A ključni preboj se bo zgodil le, če bomo zbrali pogum za spremembo – v miselnosti, procesih in ambicijah.
Če želi Slovenija voditi, se mora začeti obnašati kot voditeljica.
»Čas je, da prenehamo igrati varno. Čas je, da začnemo igrati strateško.«