Nova raziskava GEM Slovenija 2024 razkriva, da slovenski podjetniki umetno inteligenco (AI) vse bolj postavljajo v središče svojih poslovnih modelov. Kar 27 % zgodnjih podjetnikov meni, da bo AI igrala ključno vlogo v naslednjih treh letih, kar presega evropsko povprečje (22,58 %).
Rezultati ob tem kažejo, da slovenski podjetniki AI prepoznavajo predvsem kot orodje za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, medtem ko so manj prepričani o njenem vplivu na inovacije, rast in upravljanje tveganj. Obenem izražajo več pomislekov glede varnosti podatkov, vendar manj zadržkov pri stroških in implementaciji v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
Znanstvena monografija Podjetništvo ob preboju digitalizacije in umetne inteligence, ki jo je pripravil raziskovalni tim z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, poudarja, da podjetniki AI vidijo predvsem kot orodje za večjo učinkovitost, ne še kot vir radikalnih inovacij. Kljub tehnološkemu zagonu Slovenija zaostaja pri podporni infrastrukturi.
Dodaten kontekst k zaznanim zadržkom pri uvajanju AI prispevajo tudi nacionalni eksperti v GEM NES, ki opozarjajo, da v Sloveniji še ni oblikovan ustrezen regulatorni okvir za testiranje in uvajanje naprednih UI rešitev. Posledično se številni razvojni projekti selijo v tujino, kjer je podporno okolje bolje prilagojeno hitremu tehnološkemu napredku.
»Kljub izboljšanju zaznavanja podjetniških priložnosti in naraščajoči uporabi umetne inteligence, se podjetništvo v Sloveniji še vedno sooča z določenimi izzivi, ki zavirajo njegov polni potencial. Ključne ovire ostajajo strah pred neuspehom, ekonomska negotovost ter pomisleki glede etičnosti in varnosti pri uporabi AI. Za odpravo teh zadržkov bo nujno okrepiti podjetniško izobraževanje in podporo mladim podjetnikom ter izboljšati razumevanje digitalnih priložnosti,« izpostavlja soavtorica raziskave dr. Polona Tominc.
Po mnenju nacionalnih strokovnjakov (NES) so ključni trije izzivi:
- Znanja in izobraževanje – Povprečna ocena 4,2 kaže, da AI še ni sistemsko vključena v izobraževalne programe. Še posebej nizko je bilo ocenjeno povezovanje z izobraževalnimi modeli (3,2), kar pomeni, da šolski sistem ne sledi potrebam digitalnega gospodarstva.
- Podpora in regulacija – Slovenija dosega zgolj 3,0 točke (od 10), kar pomeni, da javni ukrepi za podporo AI ostajajo pomanjkljivi. Brez ustreznega regulatornega okvira številni projekti odhajajo v tujino.
- Strategije in poslovna integracija – Edina svetla točka: zavedanje o pomenu AI v podjetjih raste (ocena 6,2), kar Slovenijo uvršča nad evropsko povprečje.
Podpora ekosistema – čas za preboj
Slovenija se je po indeksu nacionalnega podjetniškega konteksta (NECI) s 4,1 (na lestvici od 0 do 10) uvrstila pod evropsko povprečje. Kljub dobri fizični infrastrukturi in dinamičnemu notranjemu trgu ključne ovire ostajajo preobsežna birokracija, nepredvidljiva zakonodaja in omejen dostop do financiranja, kar podjetnikom otežuje prehod iz začetnih faz v stabilno rast in mednarodno konkurenčnost. Hkrati mora Slovenija okrepiti vlaganja v digitalna znanja in omogočiti hitrejši prenos inovacij iz raziskovalnega sektorja v gospodarstvo, saj trenutno sistemske pomanjkljivosti zavirajo razvoj novih tehnologij in poslovnih modelov. Potrebni bodo hitri in odločni ukrepi, da Slovenija ne bi še naprej izgubljala inovativnih podjetij in talentov, ki svoje priložnosti iščejo v bolj konkurenčnih poslovnih okoljih.
O raziskavi GEM
Globalni podjetniški monitor (ang.Global Entrepreneurship Monitor) je največji mednarodni raziskovalni program o podjetništvu, ki spremlja podjetniško dinamiko po vsem svetu. GEM je enkraten predvsem zato, ker v nasprotju z drugimi podatkovnimi bazami, ki merijo značilnosti manjših in novih podjetij, proučuje obnašanje posameznikov v procesu nastajanja in vodenja podjetja. Proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij in išče odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili.
Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomskoposlovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci nacionalnih timov drugih držav tudi aktivno soustvarja nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave. Slovenski raziskovalni tim sestavljajo prof. dr. Karin Širec (vodja), prof. dr. Polona Tominc, prof. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, mag. Matej Rus in zasl. prof. dr. Miroslav Rebernik.