Slovenska podjetja še vedno zaostajajo pri vključevanju umetne inteligence v svoje poslovne procese. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2024 tehnologije AI uporabljalo le 21 odstotkov podjetij z več kot desetimi zaposlenimi, kar sicer predstavlja skoraj dvakratno rast glede na leto prej (11 odstotkov). Kljub temu to pomeni, da kar štiri petine podjetij ostaja na robu digitalne preobrazbe.
Glavna ovira: Pomanjkanje znanja in digitalne pismenosti
Uporaba umetne inteligence v Sloveniji se trenutno večinoma osredotoča na preprosta orodja, kot so klepetalniki in iskalni pomočniki, ki so nadomestili googlanje. Celostne sistemske rešitve, ki bi prinesle preboj v učinkovitosti, pa so še vedno redkost. Pomanjkanje digitalne pismenosti in ustrezno usposobljenega kadra je največja ovira. Kar 48 odstotkov podjetij, ki ne sledijo digitalni transformaciji, kot glavni razlog navaja prav pomanjkanje ustreznega znanja (SURS, 2024).
Evropska komisija v svojem poročilu o digitalni pripravljenosti držav članic ostro opozarja: »Če zaposleni ne razumejo osnovnih principov delovanja umetne inteligence, težko prepoznajo njene priložnosti za izboljšave v delovnem procesu.« Poudarjajo, da Slovenija nujno potrebuje več ciljanih, praktičnih in podjetjem prilagojenih izobraževanj, ki bi omogočila večjo vključenost malih in srednje velikih podjetij (MSP) v digitalno gospodarstvo.
Kdo uporablja AI in kako?
Pogled na statistiko razkriva jasne razlike:
- Večja podjetja (z več kot 250 zaposlenimi) so precej naprednejša, saj AI uporablja kar 60 odstotkov njih.
- Pri mikro in malih podjetjih pa je ta delež znatno nižji, le 19 odstotkov.
Najpogostejše tehnologije AI, ki se uporabljajo v slovenskih podjetjih, vključujejo:
- Prepoznavanje besedila in govorjene besede
- Generativno ustvarjanje vsebin (npr. slike, besedilo, glasba)
- Strojno učenje
- Avtomatizacijo odločanja
V praksi to pomeni, da se AI uporablja za analizo podatkov, avtomatizacijo ponavljajočih se nalog in pomoč pri strateških odločitvah, vendar predvsem v podjetjih, ki imajo dovolj virov in dostop do digitalnih talentov.
Pismenost na področju AI: Več kot le osnove
Digitalna pismenost danes ne pomeni zgolj razumevanja osnov računalništva. V kontekstu umetne inteligence to pomeni, da zaposleni:
- Razumejo osnovne pristope AI.
- Znajo prepoznati probleme, ki jih je mogoče rešiti z AI.
- Se kompetentno vključijo v razpravo o možnih rešitvah z razvojnimi ekipami.
Brez teh znanj bo implementacija naprednih tehnologij ostala omejena na peščico naprednejših podjetij, ostali pa bodo izgubljali konkurenčno prednost na trgu.
Rešitve: Sistemska podpora in prilagojena usposabljanja
Evropska komisija in domači strokovnjaki so enotni: nujen je sistemski pristop k usposabljanju, zlasti za MSP. Priporočajo:
- Vključitev digitalnih vsebin že v zgodnje faze izobraževanja.
- Razvoj modularnih izobraževanj za zaposlene.
- Vzpostavitev podpornega okolja, ki bo podjetjem omogočalo testiranje in varno uvedbo AI-tehnologij.
Takšni ukrepi so ključni za uspešno digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva in zagotavljanje konkurenčnosti na mednarodnem trgu.