V Ljubljani je potekala javna tribuna Digitalni preboj Slovenije: Od umetne inteligence do države na klik, na kateri so strokovnjaki razpravljali o tem, kako lahko Slovenija pospeši digitalizacijo države, gospodarstva in javnih storitev ter kakšno vlogo ima pri tem AI.
Dogodek je združil predstavnike politike, akademske sfere in gospodarstva; med govorci je bil tudi Marko Grobelnik, član strokovnega sveta Zavoda AI-D. Poudaril je, da se razvoj umetne inteligence odvija eksponentno – hitreje kot razvoj interneta – in da živimo v obdobju, ko se spremembe ne odvijajo več postopoma.
Po njegovih besedah naj bi trenutna tehnološka revolucija trajala približno tri leta, njen vpliv pa se že kaže na trgu dela, v izobraževanju in širši družbi. Umetna inteligenca po njegovem »demokratizira pamet«, saj znanje ni več vezano izključno na formalno izobraževanje.
Sprememba v razumevanju sveta
V svojem nastopu je izpostavil tri ključne premike, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence:
Ločevanje inteligence od človeka: inteligenca ni več izključno človeška lastnost, saj jo vse bolj prevzemajo napredni sistemi umetne inteligence, ki lahko samostojno rešujejo kompleksne naloge.
Ločevanje dela od zaslužka: z razvojem robotike in avtonomnih sistemov se spreminja razmerje med delom in prihodki, saj številne naloge vse pogosteje opravljajo stroji.
Razgradnja skupne realnosti: umetna inteligenca omogoča ustvarjanje sintetičnih vsebin, ki vplivajo na to, kako ljudje dojemamo resničnost in kaj sploh razumemo kot skupno resnico, temu lahko pravimo sintetična realnost.
Grobelnik je opozoril tudi na razkorak med znanjem in infrastrukturo v Sloveniji. Poudaril je, da ima država veliko raziskovalnega potenciala, vendar primanjkuje sistemske podpore za njegov razvoj. Med pomembnejšimi projekti je izpostavil gradnjo superračunalnika, ki naj bi bil po napovedih vzpostavljen med letoma 2027 in 2028.
Kot eno ključnih priložnosti je izpostavil mlade, ki po njegovih besedah že aktivno vstopajo na področje umetne inteligence in izkazujejo velik potencial. Ob tem je opozoril na problem odtekanja znanja v tujino, saj številni delajo za tuje naročnike, medtem ko domače okolje ne omogoča dovolj hitre realizacije idej. Po njegovem bi bilo treba mlade bistveno bolj podpreti, tudi finančno, da bi lahko svoje projekte razvijali v Sloveniji.
Slovenija kot Stanford
Dotaknil se je tudi povezovanja raziskovanja in podjetništva. Čeprav v Sloveniji nastaja veliko kakovostnih raziskav, se te redko pretvorijo v spin-offe ali startupe. Kot primer dobre prakse je navedel Stanford, kjer je povezovanje inovacij in podjetništva samoumevno, medtem ko v Sloveniji takšen sistem še ni dovolj razvit.
Na dogodku so sodelovali tudi dr. Anže Logar, Mark Boris Andrijanič, doc. dr. Irena Nančovska Šerbec, izr. prof. dr. Mojca Ciglarič in Tomaž Gornik, ki so predstavili ključne ukrepe na področju digitalizacije, razvoja umetne inteligence, učinkovite javne uprave in konkurenčnega gospodarstva. Govorniki so poudarili, da lahko digitalne rešitve omogočijo hitrejše storitve države, večjo transparentnost in boljše pogoje za razvoj podjetij.
