Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala osrednja tema tehnološkega razvoja, kar je privedlo do potrebe po njenem etičnem in pravnem urejanju. Evropska unija je s sprejetjem Akta o umetni inteligenci postavila temelje za regulacijo AI na evropski ravni. Kje v tem okviru stoji Slovenija?
Evropski Akt o umetni inteligenci
Akt o umetni inteligenci, ki je začel veljati 1. avgusta 2024, je prvi celovit pravni okvir na svetu, namenjen zagotavljanju varne in zaupanja vredne uporabe AI. Akt razvršča sisteme AI glede na stopnjo tveganja:
- Minimalno tveganje: Večina sistemov AI, kot so filtri za neželeno e-pošto, spada v to kategorijo in zanje ne veljajo posebne obveznosti.
- Posebno tveganje glede preglednosti: Sistemi, kot so klepetalni roboti, morajo uporabnikom jasno razkriti, da komunicirajo s strojem.
- Veliko tveganje: Sem sodijo sistemi, ki lahko vplivajo na zdravje, varnost ali temeljne pravice, kot so medicinska programska oprema ali sistemi za zaposlovanje. Ti morajo izpolnjevati stroge zahteve, vključno z visokokakovostnimi nabori podatkov in človeškim nadzorom.
- Nesprejemljivo tveganje: Sistemi, ki predstavljajo očitno grožnjo temeljnim pravicam, kot je družbeno točkovanje, so prepovedani.
Večina določb akta se bo začela uporabljati 2. avgusta 2026, nekatere prepovedi pa že prej.
Slovenija in implementacija akta
Slovenija je aktivno vključena v implementacijo Akta o umetni inteligenci. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je odgovorno za prenos določb akta v nacionalno zakonodajo. Septembra 2024 je v Bruslju potekalo zasedanje Odbora za umetno inteligenco, kjer je sodelovala državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić. Namen zasedanja je bil svetovati Evropski komisiji in državam članicam pri učinkoviti implementaciji akta ter razviti konkurenčen inovacijski ekosistem UI v EU.
Slovenija sodeluje tudi v različnih pobudah EU, kot so evropska digitalna stičišča (EDIHs), konzorciji evropske digitalne infrastrukture (EDICs) in podatkovni prostori, kar kaže na njeno zavezanost k razvoju varne in etične uporabe UI.
Izzivi in prihodnost
Kljub napredku se Slovenija sooča z izzivi, kot je pomanjkanje strokovnjakov na področju umetne inteligence. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je ob sprejetju akta opozorila na to težavo in poudarila potrebo po uravnoteženju razvoja novih tehnologij z varovanjem človekovih pravic.
Slovenija ostaja zavezana k spodbujanju inovacij na področju AI, hkrati pa zagotavlja, da se tehnologija razvija na način, ki spoštuje etična načela in temeljne pravice državljanov.