Umetna inteligenca je v dobrih treh letih od prihoda ChatGPT postala del našega vsakdana; o tem, kako hitro spreminja naše navade, pa je v Ljubljani spregovoril prvi AI WEEK Slovenija.
Po podatkih raziskave Mediana TGI je umetno inteligenco v zadnjih 12 mesecih uporabilo več kot 70 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 75 let. Skoraj vsak četrti jo uporablja vsak dan.
AI WEEK Slovenija je od 3. do 5. novembra napolnil Center Rog in na odru gostil 45 govorcev. Bil je edini slovenski dogodek v okviru evropskega meseca inovacij na področju umetne inteligence (European AI Innovation Month), ki ga je organizirala Evropska komisija. Ob odprtju je udeležence nagovorila dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; zadnji dan pa so bila mesta razprodana na vseh štirih prizoriščih – v Mestni hiši, odvetniški pisarni Grlica, Tehnološkem parku Ljubljana in pri Prosecco37.
Zavod AI-D napoveduje drugo izvedbo: “AII-WEEK” bo od 9. do 11. novembra 2027. Program bo potekal na več prizoriščih, gostil več strokovnjakov iz tujine in ponudil več delavnic, na katerih bodo udeleženci umetno inteligenco preizkusili pri svojem delu in vsakdanjem življenju.
Najhitreje jo odkrivajo starejši
Janja Božič Marolt iz Mediane je hitrost širjenja umetne inteligence ponazorila s primerjavo s Facebookom. Od začetka njegove širše uporabe v Sloveniji je minilo 15 let, preden ga je tedensko uporabljalo 71 odstotkov prebivalcev. Pri umetni inteligenci je že dobra tri leta po prihodu ChatGPT enak delež vprašanih poročal, da so jo uporabili v zadnjem letu.
Največji porast je Mediana zabeležila pri povojni generaciji. Leta 2025 je o uporabi umetne inteligence poročalo 34 odstotkov njenih pripadnikov, v prvi polovici leta 2026 že 48 odstotkov. In kaj ji ljudje najpogosteje zaupajo? Med vsemi uporabniki jih 76 odstotkov z njo išče informacije, skoraj polovica si pomaga pri prevajanju, štirje od desetih pa pri pisanju besedil.
Prebojne UI-inovacije v Sloveniji že od leta 1972
Ko zaposleni v klepetalnik prilepi dopis stranke, da bi ga na hitro povzel, lahko z besedilom pošlje tudi njeno ime, telefonsko številko in podrobnosti njenega primera. Podjetje Prosecco37 je predstavilo orodje Anonymizator, ki osebne podatke pred samo rabo klepetalnika nadomesti z nevtralnimi oznakami. Ta domača inovacija na slovenski trg prinaša rešitev za izziv, ki ga poznajo podjetja po vsem svetu, in kaže, da lahko tudi slovenski razvijalci na področju varovanja zasebnosti pri uporabi umetne inteligence merijo na svetovni vrh.
Kako daleč v zgodovino sega slovensko znanje na tem področju, sta na AI WEEK pokazala Marko Grobelnik in dr. Slavko Žitnik. Na Institutu Jožef Stefan so umetno inteligenco začeli raziskovati že leta 1972. Grobelnik je pozneje soustanovil tamkajšnji Odsek za umetno inteligenco in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI). Na odru je pogled usmeril k naslednjemu koraku po klepetalnikih, k agentom, ki lahko nalogo razčlenijo na korake, izberejo orodja in jo tudi opravijo do konca.
Dr. Slavko Žitnik z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko je že leta 2014 doktoriral z raziskavo o tem, kako lahko računalnik iz besedila razbere, kdo je v njem omenjen in kako so osebe, kraji ali dogodki med seboj povezani. Danes sodeluje pri razvoju velikih jezikovnih modelov za evropske jezike. Prav tu ima Slovenija priložnost, ki jo bo občutil vsak uporabnik – da bo umetna inteligenca dobro razumela tudi slovenščino, od uradnega dopisa do vprašanja, ki ga zastavimo po domače.
Kako začeti in kako nadaljevati?
Dr. Polona Pičman Štefančič je podjetjem in javnim ustanovam predlagala, naj najprej ugotovijo, katera orodja njihovi zaposleni že uporabljajo in pri katerih nalogah. Zakaj je namen uporabe tako pomemben, ponazarja primer zaposlovanja. Isto orodje lahko pomaga napisati oglas za prosto delovno mesto ali pa vpliva na to, koga bo delodajalec povabil na razgovor.
Prof. dr. Verica Trstenjak je predstavila pogled posameznika, o katerem se odloča. Kaj lahko o razlogih za zavrnitev izve oseba, ki želi skleniti naročnino za mobilni telefon, a je algoritem neugodno ocenil njeno finančno zanesljivost? Na primerih iz prakse Sodišča Evropske unije je pojasnila, zakaj je za posameznika pomembno, da razume, kako je takšna ocena nastala.
Igor Žorga iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) pa je preglednost približal z izkušnjo, ki jo pozna vsak, ki je že kdaj poklical podporo strankam. Kako vemo, kdo se je oglasil? Glasovni pomočnik lahko klicatelju že v pozdravu pove, da se pogovarja z umetno inteligenco. Pri videoposnetku pa jasno označen poseg gledalcu pomaga presoditi, ali je oseba besede, ki jih sliši, res izrekla.
Na dogodku je sodeloval tudi Marko Štefančič iz Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije (KCUI). Podjetjem, ki iščejo domačega partnerja za podoben projekt, je na voljo javni katalog centra. V njem lahko poiščejo ponudnike za konkretne naloge, od samodejne obdelave naročil do razvoja pomočnika, ki razume slovenski govor.
Do prihodnjega novembra bo Zavod AI-D pripravil vrsto praktičnih delavnic in manjših tematskih konferenc, na katerih bodo udeleženci lahko razvijali tudi zamisli s prvega AI WEEK.
»Najbolj bi me razveselilo, če bi prihodnji november na oder stopila dva človeka, ki sta se spoznala na prvem AI WEEK, in pokazala, kaj sta v enem letu naredila skupaj. Zato bomo ljudi povezovali tudi med letom. Na AII-WEEK želim za isto mizo pripeljati nekoga, ki ima konkreten problem v podjetju, šoli ali občini, in nekoga, ki je kaj podobnega že rešil – morda le nekaj ulic stran, morda na drugem koncu Evrope. Na delavnicah bomo imeli čas, da njuno zamisel tudi preizkusimo,« pravi Kaja Kovič, direktorica Zavoda AI-D.
Foto: Miha Zalokar in Petja Muck
