Evropa stopa samozavestno v novo tehnološko ero. Na mednarodnem vrhu o umetni inteligenci, ki je nedavno potekal v Parizu, je več kot 60 vodilnih evropskih podjetij predstavilo skupno pobudo z ambicioznim ciljem – postaviti Evropo na čelo razvoja in uporabe umetne inteligence.
V okviru pobude EU AI Champions Initiative bo v prihodnjih petih letih več kot 20 večjih mednarodnih vlagateljev namenilo kar 150 milijard evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Gre za strateško vlaganje, ki naj bi okrepilo konkurenčnost evropske industrije, povečalo produktivnost in zagotovilo tehnološko suverenost – predvsem na ključnih področjih, kot so proizvodnja, energetika in obramba.
Med podporniki pobude so velikani, kot so Airbus, Volkswagen in Mistral AI, pobudo pa je zasnovalo podjetje General Catalyst, katerega predstavnica Jeannette zu Fürstenberg je poudarila, da ima Evropa vse ključne sestavine za izgradnjo lastne konkurenčne AI-infrastrukture: talentirane ljudi, kapital in močno industrijsko zaledje.
Na vrhu se je razvilo tudi pomembno vzporedno gibanje: ustanovitev fundacije Robust Open Online Safety Tools, katere namen je razviti varnostna orodja za dobo umetne inteligence. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, v pobudi sodelujejo Google, Roblox ter akademske institucije, sedež fundacije pa bo na Univerzi Columbia v New Yorku. V prvih štirih letih bo projekt podprt z 27 milijoni dolarjev, cilj pa je razvoj odprtokodnih varnostnih orodij za zaščito uporabnikov – zlasti otrok – na spletu.
Dvodnevnega mednarodnega akcijskega vrha o umetni inteligenci v Parizu se je udeležilo več kot 1500 udeležencev iz okoli 100 držav, vključno z voditelji držav, vodilnimi podjetniki in tehnološkimi vizionarji (AFP). Med njimi tudi izvršni direktor Googla Sundar Pichai, ki je poudaril, da bo umetna inteligenca delovala kot “pospeševalec človeške iznajdljivosti”. Pichai je napovedal tudi konkretne projekte, kot so sistemi za zaznavanje naravnih požarov s pomočjo satelitskih slik in partnerstvo za odkrivanje ter zdravljenje raka s pariškim inštitutom Curie.
Razprave so zajele tudi družbene in etične vidike. Generalni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO) Gilbert Houngbo je opozoril, da bi lahko AI poglobila obstoječe neenakosti med spoloma, saj trenutno nadomešča predvsem uradniška delovna mesta, kjer so večinoma zaposlene ženske (AFP).
Vrh sta gostila francoski predsednik Emmanuel Macron in indijski premier Narendra Modi, otvorila pa ga je Macronova odposlanka za umetno inteligenco Anne Bouverot. Po poročanju AFP je Bouverot poudarila, da umetna inteligenca dve leti po izidu ChatGPT še vedno vzbuja “neizmerno upanje, včasih pa tudi pretiran strah”, in izpostavila potrebo po bolj trajnostnem razvoju tehnologij, ki porabljajo veliko energije in virov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na dogodku napovedala vzpostavitev približno 10 javnih superračunalnikov, ki bodo v pomoč evropskim raziskovalcem in startupom (AFP).
Francija si prizadeva za oblikovanje prostovoljnih zavez za trajnostno in okolju prijazno umetno inteligenco, vendar po mnenju opazovalcev (AFP) dosega soglasja med različnimi svetovnimi bloki – kot so EU, ZDA, Kitajska in Indija – ostaja zahtevna naloga zaradi različnih tehnoloških prioritet in regulativnih pristopov.
Vsebina je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.