Intervju z Danielom Fazlićem, direktorjem digitalnega razvoja, Bloomberg Adria
»Umetna inteligenca bo večji razbijalec medijskega tržišča kot prihod digitalnih kanalov v devetdesetih,« opozarja Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja v Bloomberg Adria, ki velja za enega pionirjev povezovanja medijske analitike in tehnoloških inovacij. Po njegovih besedah mediji nimajo več časa za odlašanje – prihodnost je avtomatizirana, podatkovna in odvisna od razumevanja umetne inteligence.
Fazlić, ki je svojo pot začel kot novinar v televizijski in digitalni redakciji, zdaj vodi digitalne inovacije v regiji za Bloomberg Adria, kjer umetno inteligenco uporablja kot orodje za hitrejše, natančnejše in bolj učinkovito delo z vsebinami. Pri tem izpostavlja, da AI ni zgolj sinonim za ChatGPT, ampak širok spekter rešitev, ki segajo od personalizacije naslovnic do avtomatizirane analize podatkov.
Avtomatizirana naslovnica kot pionirski projekt
Eden vidnejših projektov, ki ga Fazlić izpostavlja, je avtomatizirana naslovnica, prilagojena posameznemu bralcu na podlagi vedenjskih podatkov. Projekt je bil uspešno implementiran znotraj stroge evropske zakonodaje (GDPR in AI Act), in je že pokazal izboljšan CTR ter več časa, ki ga uporabniki preživijo na strani. »Gre za podatkovno voden proces brez človeškega posega, kar urednikom omogoča, da se posvetijo vsebinsko zahtevnejšim nalogam,« pravi Fazlić.
Medij ni več samo novičarski servis
Po njegovih besedah je ključ v tem, da se mediji nehajo dojemati kot klasični ustvarjalci novic. Bloomberg Adria, denimo, deluje po multimodalnem poslovnem modelu – kot medij in finančnotehnološko podjetje. V petih državah regije enotno zbirajo, analizirajo in pretvarjajo podatke v vsebine in dogodke, kar zmanjšuje potrebo po lokalnih uredniških ekipah, a zagotavlja enako kakovost izhoda.
»Z Bloombergom sodelujemo dnevno – od usklajevanja vsebin do pridobivanja sogovornikov,« pojasni Fazlić in doda, da imajo zaradi Bloomberg Terminalov neposreden dostop do najvplivnejših finančnih igralcev in najnovejših podatkov iz svetovnih trgov.
Naslednji korak: popolna avtomatizacija analitike
V fazi razvoja je tudi sistem za avtomatizirano vrednotenje podatkov po vseh državah, ki naj bi nadomestil ročno delo in vzpostavil enoten podatkovni tok. Fazlić meni, da bodo mediji, ki ne bodo znali razmišljati kot tehnološka podjetja, težko preživeli. »Na voljo imamo knjižnice podatkov, ki so natančnejše od večine sistemov na trgu. A to ni dovolj – ključno je, kako te podatke pretvorimo v odločitve,« pravi.
Novinarji prihodnosti: več analitiki kot pisci
Po njegovem mnenju umetna inteligenca ne bo izrinila novinarjev, temveč jih bo končno osvobodila rutinskih nalog. »Končno bodo lahko počeli tisto, za kar so se izšolali – razmišljali, iskali povezave, razkrivali ozadja,« poudari in doda, da bodo novinarji prihodnosti morali obvladati tudi veščine kot so oblikovanje t. i. promptov in osnovna analitika podatkov.
Medijska scena zaspala na družbenih omrežjih
Kritičen je tudi do (ne)prilagajanja slovenskih medijev sodobnim platformam. »Objavljamo kot v letu 2018. Nimamo redakcij za TikTok, YouTube ali Meto, ustvarjamo podkaste, ki niso prilagojeni platformam. Gre za strateško napako,« opozarja. Medtem družbena omrežja, kot je X (nekdanji Twitter), že ponujajo integrirane AI funkcionalnosti, ki uporabniku razložijo pomen objav brez vmesnega brskanja po medijih.
Verodostojnost postaja Ahilova peta tradicionalnih medijev
Fazlić še poudarja, da se mainstreamovski mediji nahajajo v zahtevni poziciji: »Ena napačna objava lahko ogrozi njihovo kredibilnost, medtem ko javne osebnosti na omrežjih, tudi če širijo dezinformacije, redko utrpijo dolgoročne posledice.« Zato poziva k premišljenemu razvoju vsebin, večji agilnosti in investicijah v znanje in tehnologijo.
»Ne gre več samo za objavo novice. Gre za to, komu bo javnost verjela, kje bo dobila informacijo in kdo jo bo znal najhitreje interpretirati,« sklene Fazlić.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Marketing magazina #525 (marec 2025).