AI ni več tema prihodnosti, temveč infrastruktura sedanjosti. Vse hitreje spreminja način dela, učenja, komuniciranja in odločanja, ob tem pa odpira pomembna vprašanja o odgovornosti, varnosti, kritičnem mišljenju ter pripravljenosti posameznikov in organizacij na tehnološke spremembe.
O teh izzivih je v oddaji Svetovalnica na Radiu Ognjišče spregovorila Kaja Kovič, direktorica Zavoda AI-D. V pogovoru z voditeljem Blažem Lesnikom je predstavila praktične možnosti uporabe umetne inteligence, opozorila na omejitve generativnih orodij ter poudarila pomen sistematičnega izobraževanja in razvoja kompetenc.
Poslušalcem radia sta približala AI in razložila, da slednja danes uporabnikom pomaga pri iskanju in strukturiranju informacij, pripravi besedil, prevajanju, učenju, analizi podatkov, organizaciji dela in številnih drugih nalogah. Njena vrednost ni odvisna zgolj od zmogljivosti tehnologije, temveč predvsem od znanja uporabnika, kakovosti vhodnih podatkov in sposobnosti preverjanja rezultatov.
Odgovori AI sistemov niso nujno pravilni, popolni ali nevtralni. Zato je ključno, da uporabniki ohranijo kritično distanco, preverjajo pomembne informacije in v javno dostopna orodja ne vnašajo občutljivih osebnih, poslovnih ali zaupnih podatkov.
OTROCI, MLADOSTNIKI, IZOBRAŽEVANJE
Poseben del pogovora je bil namenjen uporabi umetne inteligence med otroki in mladostniki. Prepovedovanje tehnologije samo po sebi ne gradi odpornosti niti kompetenc. Pomembneje je razvijati digitalno in umetnointeligenčno pismenost ter mlade učiti, kako orodja uporabljati kot podporo pri učenju, raziskovanju in ustvarjanju, ne pa kot nadomestilo za lastno razmišljanje.
Enako pomembno je izobraževanje odraslih. Umetna inteligenca namreč ne spreminja le tehnoloških poklicev, temveč posega v vse več poslovnih funkcij in delovnih procesov. Razlika med posamezniki in organizacijami zato ne bo zgolj v tem, kdo uporablja umetno inteligenco, temveč kdo jo uporablja premišljeno, varno in učinkovito.
POVEZOVANJE BO KLJUČNO
Kovič je v pogovoru izpostavila tudi potrebo po večjem povezovanju slovenskega znanja, podjetij, raziskovalnih ustanov, javnega sektorja in izobraževalnega okolja. Slovenija ima številne kakovostne strokovnjake in razvojne zgodbe, vendar mora okrepiti prenos znanja, dostopnost izobraževanj ter širše razumevanje vplivov umetne inteligence na gospodarstvo in družbo.
Prav povezovanje različnih deležnikov, širjenje uporabnega znanja in spodbujanje odgovornega uvajanja umetne inteligence sodijo med osrednja področja delovanja Zavoda AI-D.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi etičnim in družbenim vprašanjem. Umetna inteligenca odpira dileme, povezane z zasebnostjo, avtorskimi pravicami, pristranskostjo sistemov, manipulacijo vsebin, odgovornostjo za odločitve in vplivom tehnologije na medosebne odnose.
Ključni izziv zato ni izbira med sprejetjem ali zavračanjem umetne inteligence. Gre za vprašanje, kako jo vključiti v delo in življenje tako, da bo podpirala človeško znanje, ustvarjalnost in presojo, ne pa jih postopoma nadomeščala.