Javna tribuna »Digitalni preboj Slovenije: Od UI do države na klik« je pokazala, da prednjačimo v svetu raziskav, a teh dognanj ne znamo prenesti v podjetništvo, spin-offe in startupe. Kako združiti podjetništvo in inovacije? Marko Grobelnik predlaga, da po modelu Stanford University …
… a tega ni ne na Institut Jožef Stefan ne na slovenskih univerzah. »Na Stanfordu je ta pretok samoumeven, pri nas pa na žalost ne,« je dodal strokovnjak za umetno inteligenco in strojno učenje.
»Če ne kot Stanford, pa vsaj kot Estonija ali Ukrajina.«
Mark Boris Andrijanič, prvi minister za digitalno preobrazbo, meni, da ima Slovenija potencial, da postane digitalno napredna država, vendar potrebuje odločne korake. Te bi lahko poiskali pri estonskem ali ukrajinskem modelu.
Trenutno imamo 78,5-odstotno pokritost z optičnim omrežjem, EU-povprečje pa znaša 64 %. Smo na 11. mestu v EU po indeksu DESI, imamo eno največjih evropskih raziskovalnih skupin za umetno inteligenco (IJS AI Lab) ter IRCAI. To so močni temelji za digitalni preboj, a zaostajamo pri digitalni pismenosti prebivalstva, ki je za 10 odstotnih točk nižja od evropskega povprečja (55,6 %). V zaposlovanju imamo skoraj eno odstotno točko manj IKT-strokovnjakov kot drugod po Evropi (4,8 %), enkrat manj IKT-diplomatov kot na primer Estonija ter precej manj podjetij z osnovno digitalno intenzivnostjo. Ključ do uspeha je torej res v povezovanju tehnologije, politike in gospodarstva.
»Slovenija ne sme ostati ujetnica kadrovskih in finančnih omejitev.«
Mojca Ciglarič, dekanja na Fakulteti za računalništvo in informatiko, je pojasnila: »Trenutno se na področju računalništva izobražuje približno 1600 študentov, medtem ko bi Slovenija za resen razvoj digitalnega gospodarstva potrebovala vsaj 5000 inženirjev.«
Zanimanje za študij je veliko, saj se vpisuje več kandidatov, kot je razpoložljivih mest, težava pa je sistemska. Visokošolske institucije nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi povečale vpis, zaposlile dodatne profesorje ter posodobile in razširile študijske programe.
To bi lahko pomenilo, da Slovenija zavestno omejuje lastni razvojni potencial. Namesto da bi izkoristila interes mladih in potrebe gospodarstva, ostaja ujetnica kadrovskih in finančnih omejitev. Brez večjih vlaganj v izobraževanje bo težko slediti digitalnim trendom, še težje pa ustvarjati lastne tehnološke preboje.
»Računalništvo ob bok matematiki in slovenščini.«
Irena Nančovska Šerbec, docentka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dodaja, da bi morali v šolski sistem čim prej sistematično uvesti razvijanje računalniškega mišljenja – sposobnosti, da znamo probleme razstaviti, jih logično strukturirati in poiskati rešitve. Digitalna pismenost namreč ni zgolj generiranje in uporaba kode.
Mednarodne raziskave (ICILS) kažejo, da so naši osnovnošolci pod evropskim povprečjem in imajo težave pri uporabi računalniških konceptov za reševanje konkretnih, realnih problemov. Napovedana uvedba predmeta Informatika in digitalne tehnologije prihodnje leto je po njenem mnenju korak v pravo smer, a konkretnejšo rešitev vidi v uvedbi računalništva od vrtca do konca srednje šole. Pri tem poudarja, da ne gre za učenje programiranja kot takega, temveč za učenje razmišljanja.