Medtem ko umetna inteligenca nezadržno preoblikuje svetovno gospodarstvo, se podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi – zlasti mala in srednje velika, ki so hrbtenica lokalnih ekonomij – z njo spopadajo na različne načine. Novo poročilo združenja AI Chamber razkriva zanimivo sliko: čeprav tri četrtine podjetij AI že uporablja, jo le redki v resnici izkoriščajo strateško.
Raziskava, ki je zajela več kot 3.200 podjetij iz enajstih držav srednje in vzhodne Evrope, kaže, da večina podjetij AI uporablja predvsem za izboljšanje operativne učinkovitosti, kot so analiza podatkov, avtomatsko prevajanje in avtomatizacija preprostih nalog. Le četrtina podjetij pa AI vpeljuje v večjem obsegu in strateško, kar pomeni, da je ogromen potencial za razvoj izdelkov, upravljanje tveganj in načrtovanje rasti še neizkoriščen.
Kdo je na čelu in kdo zaostaja?
Poročilo razkriva precejšnje razlike med državami v regiji. Estonija, Slovaška in Poljska so zgled, saj podjetja tam AI že vključujejo v širše razvojne cilje. Na drugi strani pa so države, kot sta Hrvaška in Bolgarija, kjer prevladuje nezanimanje ali celo odpor do AI. Na Hrvaškem skoraj polovica podjetij sploh ne razmišlja o uporabi AI, kar bi jih lahko dolgoročno postavilo v izrazito slabši konkurenčni položaj.
Slovenija – uravnotežen pristop, a še je dela
In kje je Slovenija na tem zemljevidu? Naša država izstopa kot ena najbolj uravnoteženih v regiji. Več kot polovica slovenskih podjetij poroča o pozitivnih učinkih AI, skoraj polovica pa jih je že seznanjena z evropsko zakonodajo na tem področju. To kaže na premišljen, pragmatičen pristop k digitalizaciji in visoko raven zaupanja v tehnologijo. Vendar pa poročilo opozarja, da je treba kljub dobremu izhodišču še naprej vlagati v znanje in strateško načrtovanje, da ne bomo zaostali za vodilnimi.
Izziv zrelosti in ključna vloga ljudi
Kljub navdušenju nad tehnologijo je splošna organizacijska zrelost pri vključevanju AI v dolgoročne strategije podjetij še vedno nizka. Le osem odstotkov podjetij v celotni regiji meni, da so že pripravljena na zakonodajno presojo skladnosti z novim Aktom o umetni inteligenci EU. Ta razkorak je še posebej izrazit pri manjših podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi, ki imajo omejene vire in kompetence. Srednje velika podjetja (od 50 do 250 zaposlenih) so tu precej bolj uspešna.
Poročilo poudarja, da digitalna preobrazba ni zgolj vprašanje tehnologije, temveč predvsem ljudi: pripravljenosti vodstev, znanja zaposlenih in podpore pri uvajanju. Čeprav več kot 60 odstotkov podjetij izraža željo po širši uporabi AI, je zdaj na vrsti država, da ustvari pogoje za uresničitev te želje v vsakdanjem poslovanju. Estonija je odličen zgled, ki dokazuje, da je s proaktivnim pristopom mogoče premagati pomanjkanje informacij in strah pred neznanim. Časa za obotavljanje ni, saj si nihče ne more privoščiti, da zamudi vlak digitalne preobrazbe.